V ėpochu ugasanija velikich tradicij, vyroždenija bol′šich kul′turno-istoričeskich stilej Konstantin Nikolaevič Leont′ev nadejalsja privesti v dejstvie prirodnye i duchovnye resursy čeloveka. On pobuždal stavit′ voprosy žizni i tvorčestva na bol′šoj ontologičeskoj glubine. Odnako tak ponjat′ Leont′eva možno liš′ togda, kogda ego raznorodnaja dejatel′nost′ i porazitel′naja raznoporodnost′ sostava (vyraženie V.V.Rozanova) ochvatyvajutsja v polnom ob′′eme i projasnjajutsja vo vnutrennich i vnešnich svjazjach. Imenno poėtomu tak neobchodimo sobiranie leont′evskogo nasledija, ego kritičeskoe osmyslenie i izdanie. Nastojačšee sobranie sočinenij i pisem vključaet vse nyne izvestnye i dostupnye teksty, kotorye sozdavalis′ Leont′evym kak prjamoe vyraženie ego ličnoj mysli, čuvstva i opyta. V Sobranii vyčlenjajutsja dve količestvenno i kačestvenno neravnoznačnye časti. Pervaja javljaet soboj korpus tekstov: chudožestvennye proizvedenija, stat′i i sočinenija na special′nye temy, vospominanija, dnevniki, pis′ma, zametki, nabroski, plany, zapisnye knižki, zavečšanija, avtobiografičeskie teksty i materialy. Drugaja čast′ - teksty, sostavlennye ili iniciirovannye Leont′evym v chode professional′nych ego zanjatij i ispolnenija služebnych objazannostej (učeba na medicinskom fakul′tete, služba v kačestve lekarja, dejatel′nost′ na diplomatičeskom popričše, služba v cenzurnom vedomstve). V tretij tom vošli proizvedenija vostočnogo cikla. CHrizo, Pembe, CHamid i Manoli - imenno ėti povesti Leont′ev cenil bol′še vsego. Takže v tome povesti Aspazija Lampridi, Sfakiot.