Po svoemu bogatstvu i raznoobraziju slavjanskie mify ne ustupajut ni grečeskim, ni skandinavskim - tol′ko vot znaniem ich možet pochvastat′sja ne každyj. Čast′ drevnich skazanij utračena navsegda, ostal′noe že prichoditsja vosstanavlivat′ po krocham. Vernut′ čitateljam podlinnyj i dostovernyj korpus slavjanskoj mifologii pozvoljaet uvlekatel′naja kniga znatoka slavjanskoj drevnosti Vladislava Artemova.
V izdanii sobrany drevneslavjanskie mify o vozniknovenii vselennoj i sozdanii čeloveka, geroičeskij ėpos i skazočnaja, bylinnaja geografija drevnich slavjan, v tom čisle predanija o Bujan-ostrove i grade Kiteže Kalinove moste i reke Smorodine. Predstavlen ves′ panteon slavjanskich bogov i božkov, ot gromoveržca Peruna do daritelja tepla i plodorodija Dažd′boga Krome togo, v knigu vključeny b′linki i byval′čšiny - rasskazy o vstrečach s nečistoj siloj: Bannikom i Upyrem, Lešim, Nežit′ju i Rusalkami Morokom i pročimi.
