Abstrakcija i včuttja: Vybrani praci z teoriï mystectva

Vil′hel′m Vorringer (1881–1965) – nimec′kyj estetyk, teoretyk ta istoryk mystectva, avtor ponjattja ‘jevropocentryzm’ ta konceptu ‘abstraktne mystectvo’, joho zv’jazkiv iz psycholohijeju ljudyny, ïï osobystistju i svitohljadom, z ‘nimec′kym vidčuttjam formy’, vtilenym u hotyci j u nimec′komu ekspresionizmi. Doktors′ka dysertacija «Abstrakcija i včuttja: ŠČodo psycholohiï stylju» (Abstraktion und Einfühlung: Ein Beitrag zur Stilpsychologie, 1906), ščo je najvidomišoju praceju Vorringera, pošyrena z 1908-ho. Rozpodil praktyky mystectva na ‘naturalizm’ (‘pryncyp včuttja’, Einfühlung) jak pozytyvne stavlennja do svitu i ‘styl′’ (‘pryncyp abstrahuvannja’, Abstraktion) jak nehatyvne dozvolyv Vorringeru rozhljanuty tvory mystectva jak rizni formy vtilennja ‘chudožn′oho volinnja’ (Kunstwollen). Habilitacijna dysertacija «Forma v hotyci» (Formprobleme der Gotik, 1911) je prodovžennjam poperedn′oï praci v karbuvanni bil′šoï strohosti miž pivdennojevropejs′koju i pivničnojevropejs′koju versijamy formuvannja hotyčnoho stylju, de čerez ponjattja ‘chudožnje volinnja’ stverdžujet′sja (slidom za H. Vel′flinom) ‘hotyčnyj cilesprjamovanyj impul′s’ stvorennja «stylizovanych» (‘abstraktnych’) chudožnich form, proponujet′sja joho protystavlennja seredzemnomors′komu zachoplennju real-pravdopodibnistju. Najbil′š vplyvovi knyžky klasyčnoï Kunstwissenschaft (nauky pro mystectvo) komentovano proponujut′sja ukraïns′komu čytcevi vperše.