Vsej zemlëj volodet′

Seredina XI veka. Vsevolod, syn JAroslava Mudrogo, čërno zaviduet svoemu staršemu bratu Izjaslavu. Skazano: «Ne vozželaj dom bližnego tvoego; ne želaj ženu bližnego tvoego», no narušil Vsevolod ėtu zapoved′. Vozželal on i bratovu ženu, i prestol kievskij, kotoryj dostalsja Izjaslavu v nasledstvo ot otca. Vsevolodu žizn′ položit′ ne žalko, čtoby zapolučit′ želaemoe, ved′ nespravedlivo, čto «durak Izjaslav» vsem vladeet… Načalas′ bratoubijstvennaja rasprja, no razve opravdyvaetsja predatel′stvo i ubijstvo stremleniem razdelit′ otcovskoe nasledstvo «po spravedlivosti»?