Grafinja fon Malen

Vojna prodolžaetsja. Armija mužikov nanosit vnezapnye strašnye udary, i Volkov absoljutno uveren: ėto nesprosta, vrag ispol′zuet koldovstvo. I v tot čas, kogda predajut svoi, a general bežit, brosiv vojsko na proizvol sud′by, na pomočš′ kavaleru prichodjat ženčšiny. Odna gotova pomerit′sja silami s opasnoj ved′moj, vystupajučšej na storone protivnika, drugaja chranit ego dom i obespečivaet nadežnyj tyl, tret′ja vynašivaet naslednika, četvertaja bljudet ego interesy pri gercogskom dvore. Plocho liš′ odno: každaja iz pomočšnic Volkova terpet′ ne možet ostal′nych. Och, ne zrja govorjat: sem′ toporov vmeste ležat, a dve prjalki vroz′. Ženskaja vojna možet grozit′ takimi bedami, čto mužčinam i ne snilos′.