V nastojačšej antologii predprinjata isključitel′naja v svoem rode popytka sobrat′ voedino po vozmožnosti ves′ kosmos russkogo Serebrjanogo veka i šire – otečestvennoj poėzii 1890–1940 godov. Každogo, kto otpravitsja v uvlekatel′noe plavanie vmeste s obitateljami Serebrjanogo kovčega (čistymi? nečistymi? každyj pust′ rešaet sam), ožidaet vstreča s proizvedenijami okolo 3700 avtorov, načinaja s krest′janskich poėtov-samouček, žrecov čistogo iskusstva, predsimvolistov i zakančivaja predstaviteljami Russkogo Zarubež′ja, sovetskimi poėtami pokolenija, kotoromu ne dali raskryt′ rta. V antologiju vključeny poėty samych raznych tečenij, škol, kružkov i literaturnych ob′′edinenij Serebrjanogo veka: ot simvolistov i znan′evcev do ljuministov i ničevokov, ot obitatelej legendarnoj Brodjačej sobaki do ėkzotičeskoj Taverny Dochlogo Petucha. Stichotvorenija celogo rjada avtorov pečatajutsja vpervye po avtografam, chranjačšimsja v gosudarstvennych i častnych sobranijach. Ėto vtoraja kniga Antologii.