V nastojačšej antologii predprinjata isključitel′naja v svoem rode popytka sobrat′ voedino po vozmožnosti ves′ kosmos russkogo Serebrjanogo veka i šire - otečestvennoj poėzii 1890-1940 godov. Každogo, kto otpravitsja v uvlekatel′noe plavanie vmeste s obitateljami «Serebrjanogo kovčega» (čistymi? nečistymi? každyj pust′ rešaet sam), ožidaet vstreča s proizvedenijami okolo 3700 avtorov, načinaja s krest′janskich poėtov-samouček, «žrecov čistogo iskusstva», predsimvolistov i zakančivaja predstaviteljami Russkogo Zarubež′ja, sovetskimi poėtami «pokolenija, kotoromu ne dali raskryt′ rta». V antologiju vključeny poėty samych raznych tečenij, škol, kružkov i literaturnych ob′′edinenij Serebrjanogo veka: ot simvolistov i «znan′evcev» do ljuministov i ničevokov, ot obitatelej legendarnoj «Brodjačej sobaki» do ėkzotičeskoj «Taverny Dochlogo Petucha». Stichotvorenija celogo rjada avtorov pečatajutsja vpervye po avtografam, chranjačšimsja v gosudarstvennych i častnych sobranijach. Ėto pervaja kniga Antologii.