Gde oni rastut, ėti rozy?

«Ty byla skromna i vmeste s tem rešitel′na, ty ne somnevalas′ ni v svoëm dare, ni v pravil′nosti svoego videnija. Tvërdoj rukoj ty pravila risunok svoich stichov, pridirčivym uchom vslušivalas′ v ich muzyku. Ničto nesoveršennoe, lišnee ili neumestnoe ne portilo vpečatlenija ot tvoej raboty. Slovom, ty byla chudožnikom. I potomu, daže kogda ty brjacala kolokol′čikami prosto tak, čtoby otvleč′sja, tebja navečšala plamennaja gost′ja, blagodarja kotoroj slova v stichotvornych stročkach plavilis′, stanovjas′ edinym celym, tak čto vyudit′ ich ottuda ne sumela by nič′ja ruka», - pisala o znamenitoj anglijskoj poėtesse Virdžinija Vulf. Sestra legendarnogo chudožnika-prerafaėlita D.G. Rossetti, Kristina sumela samostojatel′no dostič′ izvestnosti, zavoevav značitel′noe mesto sredi poėtov viktorianskoj ėpochi. Klassičeskoe izjačšestvo, tonkaja liričnost′, zvučnost′ i pevučest′ otličajut «prerafaėlitskie šedevry» Kristiny Džordžiny Rossetti, a blistatel′nyj perevod, vypolnennyj Mariej Lukaškinoj, kak nel′zja bolee točno peredaët vse njuansy proizvedenij poėtessy.