Dom chrustal′nyj

Vladimir Vysockij - poėt, kotorogo ne smogla uderžat′ ni ėpocha, ni žanr. Ego stichi - živye, ostrye, bespočšadno čestnye - prodolžajut zvučat′ v sovremennoj kul′ture. On ne ustarel - prosto perešël v drugoe vremja. Ego poėzija - ne dokument prošlogo, a ėnergija, sposobnaja menjat′ nastojačšee. Na ego slova pišut pesni i segodnja - potomu čto pravda, skazannaja im, vsë ečšë žžët.