Sveča gorela na stole...

Boris Pasternak - poėt, dlja kotorogo slovo stalo dychaniem žizni. Ego stichotvorenija roždajutsja iz mgnovenija, no obračšeny k večnosti: v nich zvučit svet prirody, naprjaženie mysli i trepet čelovečeskogo čuvstva. Sbornik ob′′edinjaet liriku, gde živoe očšučšenie mira soedineno s redkoj muzykal′nost′ju jazyka. Pasternak vidit v poėzii sposob byt′ - i potomu ego stroki zvučat kak ispoved′, kak vdochnovennoe svidetel′stvo o krasote i chrupkosti sučšestvovanija.