Čeloveku nado malo

V stichach Roberta Roždestvenskogo, po pravu odnogo iz samych izvestnych liričeskich poėtov-šestidesjatnikov, mnogo iskrennej dobroty i jarkoj, podlinnoj ljubvi k okružajučšemu miru. Roždestvenskij sozdal prekrasnye i glubokie proizvedenija, temy kotorych vsegda budut volnovat′ čeloveka. Ėto voprosy molodosti i zrelosti, puti i vozmožnosti samorealizacii, poisk svoego mesta i pravdy žizni, istiny, čto sokryta pod pologom budnej, no nachoditsja sovsem rjadom.