Vešnie vody

Russkij dvorjanin Dmitrij Sanin, putešestvuja po Evrope, vstrečaet očarovatel′nuju Džemmu — junuju ital′janku s čistoj dušoj. Ich čuvstva vspychivajut mgnovenno, kak vesennij grozovoj liven′, no sud′ba gotovit žestokij udar. Povest′ napisana s prisučšim Turgenevu izjačšestvom: zdes′ i živopisnye pejzaži, i tonkie dialogi, i glubokaja melancholija. «Vešnie vody» — ėto razmyšlenie o tom, kak mimoletnye strasti razrušajut večnye cennosti, a raskajanie prichodit sliškom pozdno.