Otec podaril Doris na desyatiletie malen′kuyu krasnuyu zapisnuyu knizhku. Teper′ Doris 96 let, i vse eti gody podarok otca byl s nej, on stal ee sokrovishhnicej, chranilishhem vospominanij obo vsech udivitel′nych vstrechach, sluchivshichsya v techenie zhizni. So vremenem nikogo iz lyudej, upomyanutych v knizhke, ne ostalos′ v zhivych. Doris reshaet povedat′ istoriyu svoej neobyknovennoj zhizni edinstvennomu blizkomu cheloveku — plemyannice Dzhenni.