Domovoj

O kvartire nomer dvesti dvadcat′ dva ne zrya shla durnaya slava – ni odin iz vladel′cev ne zaderzhivalsya tam nadolgo, a sosedi po lestnichnoj kletke privykli k uzhasnomu shumu i ispugannym voplyam. Molodaya mama Vika i ne predpolagala, vo chto vvyazyvaetsya, kogda soglasilas′ na vygodnoe, s pervogo vzglyada, predlozhenie rieltora. A dal′she… A dal′she mne prishlos′ brat′ vse v svoi lapy, ved′ lyudi nichegoshen′ki bez nas, kotov, i sdelat′ ne mogut!