Gorod kak novyj fenomen social′noj žizni Srednevekov′ja voznik v Evrope v XII v., i pervye popytki osmyslit′ dannoe javlenie byli predprinjaty intellektualami toj ėpochi. V knige pokazano, kak v kommentarijach na Svjačšennoe Pisanie nachodili otraženie volnujučšie avtorov prošlogo temy vzaimootnošenija so svetskimi i cerkovnymi vlastjami, s remeslennikami, kupcami, inovercami, proživavšimi v gorode, problemy torgovli i nalogov, bednosti i roskoši gorožan, otnošenija k ženčšinam, gorodskie razvlečenija. Za očertanijami biblejskich gorodov, v pervuju očered′ Vavilona i Ierusalima, progljadyvaet oblik znakomogo intellektualam sovremennogo im goroda s pod′′emami i spuskami, uločkami i pločšadjami, ukreplenijami i bašnjami, rynkami i chramami. Allegoričeskoe i tipologičeskoe tolkovanie Biblii sostavljali složnuju sistemu znakov i simvolov, v kotoroj občšeprinjatye i osvjačšennye tradiciej kommentarii mogli tesno perepletat′sja s ves′ma original′nymi pročtenijami teksta. Opredeliv interpretacionnuju matricu i otklonenija ot normativnogo obrazca, my smožem ponjat′, kak avtory bogoslovskich traktatov reagirovali na izmenjavšujusja vokrug nich dejstvitel′nost′, i polučit novye dannye po istorii srednevekovogo goroda.