Beschreibung
Sobytija 1848-1849 godov očen′ slabo otrefleksirovany v otečestvennom istoričeskom soznanii. Edva li odin iz tysjači slučajno oprošennych na ulice ljudej voobčše čto-to znaet, k primeru, o tom, kak za neskol′ko let do Krymskoj vojny časti russkoj armii sražalis′ v Vengrii. Tem bolee - počemu oni ėto delali.
Meždu tem dlja evropejcev 1848-1849 gody živy i nasučšny. Francija, Germanija, Italija, Vengrija, CHorvatija, Čechija, Avstrija, Danija - vo vsech ėtich stranach Vesna narodov ostavila ogromnyj sled, legla v osnovu okončatel′no formirujučšegosja nacional′nogo čuvstva, tesno vpletennogo v gosudarstvennuju mifologiju.
Nigde, krome Francii, sily, prišedšie v dviženie v 1848-1849 godach, ne oderžali pobedy. Odnako posle Vesny narodov Evropa uže ne mogla ostavat′sja prežnej. Proigrav v prjamom boju, novye idei, cennosti i otnošenija razbrosali stol′ko semjan, čto vsem stalo očevidno - so sledujučšej volnoj vschodov nikomu i nikak ne spravit′sja. Sobytija Vesny narodov okazali kolossal′noe, a v čëm-to daže opredeljajučšee vlijanie na dal′nejšee razvitie evropejskoj civilizacii, zaveršavšej perechod ot Starogo porjadka s ego feodal′nymi perežitkami, k novomu buržuazno-demokratičeskomu občšestvu. I, sledovatel′no, i na ves′ mir. Načalis′ preobrazovanija, blagodarja kotorym voznikli te tipy sociuma i gosudarstvennosti, čto prosučšestvuet s izvestnymi peremenami, do samoj Pervoj Mirovoj vojny.
Ėta kniga budet interesna vsem ljubiteljam istorii, dast vozmožnost′ osvoit′ ključevye vechi razvitija revoljucionnogo-demokratičeskogo i nacional′nogo dviženij Evropy pervoj poloviny i serediny XIX stoletija.
