Avstrijskij pisatel′ Leopol′d fon Zacher-Mazoch sozdaval p′esy, fel′etony, povesti na istoričeskie temy. No vsemirnuju izvestnost′ emu prinesli romany i rasskazy, gde glavnoj javljaetsja tema izdevatel′stva despotičnoj ženčšiny nad slabym mužčinoj; pri ėtom mužčina polučaet naslaždenie ot fizičeskogo i ėmocional′nogo nasilija so storony ženčšiny (mazochizm). V sbornik vošlo samoe populjarnoe proizvedenie — «Venera v mechach» (1870), napisannoe posle tjaželogo razryva pisatelja so svoej vozljublennoj, Fanni fon Pistor; povesti «Lunnaja noč′», «Ljubov′ Platona», a takže rasskazy iz cikla «Demoničeskie ženčšiny». ...V sadu v lunnuju noč′ Severin vstrečaet Veneru — ee zovut Vanda fon Dunaeva. Ona daet kamennoj statue bogini ponosit′ svoj mechovoj plačš i predlagaet Severinu stat′ ee rabom. Severin gotov na vse! Vskore Vanda predstaet pered nim v gornostaevoj kacavejke s chlystom v rukach. Udar. «Bej menja bez vsjakoj žalosti!» Grad udarov. «Proč′ s glaz moich, rab!». Mučitel′nye dni — vysokomernaja cholodnost′ Vandy, redkie laski, dolgie razluki. Potom zaključen dogovor: Vanda vprave mučit′ ego po pervoj svoej prichoti ili daže ubit′ ego, esli zachočet. Severin pišet pod diktovku Vandy zapisku o svoem dobrovol′nom uchode iz žizni. Teper′ ego sud′ba — v ee prelestnych puchlen′kich ručkach.