Russkaja grafinja i chozjajka milanskogo salona JUlija Pavlovna Samojlova proslavilas′ v Rossii i za ee predelami svoej krasotoj, roskošnymi priemami, mecenatstvom i ėkstravagantnymi postupkami. Ee bogotvorili i prezirali, eju voschičšalis′, na nee gnevalis′, o nej spletničali. Vpročem, mnenie sveta bylo absoljutno bezrazlično grafine. Ona ne byla obrazcom dobrodeteli, ne pisala ni knig, ni muzyki, ni kartin, sud′ba ee složilas′ sumburno i neskladno. I liš′ nemnogie znali ee bezrassudnuju, čšedruju, ljubjačšuju dušu, znali, čto ona pytalas′ pomoč′ každomu, kto vstrečalsja na ee puti, i ne soveršila ni odnogo zlogo ili svoekorystnogo postupka. Takova byla žizn′ grafini Samojlovoj, kotoraja byla idealom Karla Brjullova i glavnoj geroinej ego znamenitych poloten.
