Nota. Žizn′ Rudol′fa Baršaja, rasskazannaja im v fil′me Olega Dormana

Dirižer Rudol′f Baršaj prinadležal k plejade velikich muzykantov CHCH veka. Sozdannyj im v konce pjatidesjatych Moskovskij kamernyj orkestr pokoril publiku vo vsem mire. Postojannymi partnerami orkestra byli Svjatoslav Richter, David Ojstrach, Ėmil′ Gilel′s. Na pike kar′ery v 1977 godu Baršaj uechal na Zapad, čtoby igrat′ sočinenija, kotorye byli zaprečšeny v SSSR. On rukovodil orkestrami v Izraile i Velikobritanii, Kanade i Francii, Švejcarii i JAponii. Ego put′ k uspechu i slave — nelegkij put′ mal′čika iz kazač′ej stanicy, slučajno uslyšavšego v koridore školy Lunnuju sonatu i navsegda vljubivšegosja v muzyku. Ėta minuta opredelila ego sud′bu, kotoraja tesno pereplelas′ s istoriej strany i vremeni. Na sklone let, v Švejcarii, pered kameroj kinorežissera Olega Dormana Baršaj vspominaet o svoem skital′českom detstve, o junosti v gody vojny, o koncertach na peredovoj, o ljubvi i poterjach, o svoich legendarnych učiteljach, druz′jach i kollegach — D. Šostakoviče, I.Menuchine, M.Rostropoviče, I. Stravinskom. Kniga sozdana po dokumental′nomu fil′mu “Nota”, snjatomu v 2010 godu Olegom Dormanom, avtorom nezabyvaemogo “Podstročnika”, i predstavljaet soboj ispovedal′nyj monolog maėstro za mesjac do ego končiny.