MOJA GALIČINA. Kraj za Karpatami

Golovnim geografіčnim toposom, u jakomu rozgortaєt′sja bіl′šіst′ podіj knigi Zalcі Landman, є Schіdna Galičina j zokrema Žovkva, rіdne mіsto pis′mennicі, a golovnim kolektivnim personažem – її najbližče otočennja: bat′ko j mati, dіdusі j babusі, djad′ki j tіtki, kuzeni j kuzini, druzі j znajomі. Same voni є opovіdačami abo dіjovimi osobami pletiva neskіnčennich іstorіj, jakі utvorjujut′ narativnij prostіr cich spogadіv. A poza tim tut dіjut′ takož desjatki іnšich personažіv – epіzodičnich і vipadkovich: pol′s′kі pomіčšiki, ukraїns′kі seljani, chasids′kі vunderrabі, avstrіjs′kі gusari, rosіjs′kі kozaki, єvrejs′kі komersanti, orendarі, šinkarі, šadcheni (šljubnі poseredniki), žebraki, mіs′kі boževіl′nі, svjačšeniki, černicі, njanі j služnicі točšo. Pіd perom švej- cars′koї pis′mennicі čše raz koloritno postaє avtentična panorama Schіdnoї Galičini počatku 20 st. – z usіm svoїm rozmaїttjam, budnjami j svjatami, socіal′nimi kontrastami j іstoričnimi kataklіzmami.