Ljudi, gody, žizn′. Ne žaleju o prožitom

V nastojačšej knige pered čitatelem razvoračivaetsja kartina poslevoennoj Moskvy, avtor rasskazyvaet o Njurnbergskom processe, na kotorom prisutstvoval lično, o svoej poezdke v Ameriku, ubijstve S. Michoėlsa i bor′be s «kosmopolitami»… Zakančivaetsja ėpocha I. Stalina i načinaetsja novaja, s legkoj ruki Ėrenburga vošedšaja v istoriju pod nazvaniem chručševskoj ottepeli. Ona razvenčala kul′t ličnosti «otca narodov», prinesla sučšestvennye peremeny k lučšemu, dala ljudjam tvorčeskuju svobodu. V ėti gody Ėrenburg mnogo putešestvuet po Indii, JAponii, Grecii, Armenii, izučaet i opisyvaet žizn′ ėtich stran. Vstrečaetsja zdes′ čitatel′ i s izvestnymi učenymi, pisateljami, chudožnikami, č′i literaturnye portrety vo množestve predstavil avtor. Sredi nich A. Ėjnštejn, F. Žolio-Kjuri, E. Švarc, A. Fadeev, P. Ėljuar, P. Neruda, N. CHikmet, P. Pikasso, A. Matiss, M. Šagal…