Žizn′ pochoža na avtomobil′, upravljaemyj so sputnika. Čelovek sidit na zadnem siden′e. On ponjatija ne imeet, kuda v itoge chočet priechat′. Mašina prodolžaet svoj put′, a čelovek smotrit po storonam. I odnaždy on vidit vdaleke kladbičše…
Mnogich ne ustraivaet žizn′ v kolee. Im chotelos′ by echat′ tuda, kuda oni chotjat, a ne kuda vedet doroga. No, čtoby echat′ k svoej celi, nužno znat′ cel′ žizni.
Gde čeloveku vzjat′ takuju cel′? Prinjat′ na veru č′i-to umstvovanija ili otkrovenija? No esli čelovek ničemu ne chočet verit′, esli on chočet znat′, ničego ne ostaetsja, krome kak razbirat′sja samomu.
Ėto rezkaja kniga. Razmyšlenija priveli menja k otricaniju privyčnych ponjatij dobra i zla, tradicionnoj morali i nravstvennosti, starych norm i tabu. Mnogich ėto otpugnet…
No ja napisal knigu s cel′ju sobrat′ gruppu dlja voschoždenija na goru. Kto ničego ne ičšet, komu vse v žizni ponjatno - takich ja choču ottolknut′. Oni dlja menja pustaja poroda. Moja auditorija - strastno ičšučšie ljudi.
