Sonnyj sad

Trinadcatiletnjaja Ėl′ga Grėm bol′še ne možet poladit′ s rodnymi, odnoklassnikami i sosedjami...Nikto iz nich ne ponimaet, čto posle propaži brata-blizneca Lembita — Ėlli živetsja tjaželee vsech! No chuže vsech vedet sebja mama. Na Martov den′ ona prinjala rešenie pochoronit′ Lemmi i zabyt′ o nem navsegda, opustiv v zemlju pustoj grob… Spravitsja li Ėl′ga so strachom smerti? I smožet li ubedit′ mamu v tom, čto Lembit živ, no prosto ne chočet vozvračšat′sja?