Dva mesjaca nazad, rovno v polnoč′, ja umerla. Čerez minutu v moem tele uže bilos′ čužoe serdce. Tak ja polučila šans na novuju žizn′, a vmeste s nim novye očšučšenija, čuvstva, zapachi, somnenija i beskonečnye košmary, javljajučšiesja vo sne i najavu. Počemu novoe serdce otvergaet moi prežnie čuvstva? Ot čego pytaetsja predostereč′? Voprosov s každym dnem stanovitsja vse bol′še, a otvet odin — i on b′etsja u menja v grudi.