V motivacionnych istorijach často figurirujut ėdakie železnye ljudi: kotorye pro vstan′ i idi, kotorych raz za razom čšelkali po nosu, unižali, kotorych stalkivali nos k nosu s duševnoj bol′ju, a oni… vstavali i šli dal′še. Odnako v bol′šinstve slučaev takie istorii libo razdražajut, libo pogružajut v unynie: počemu oni smogli, a ty – net?.. Novaja kniga pisatelja i avtora neskol′kich bestsellerov Ol′gi Savel′evoj o tom, čto my v bol′šinstve svoem vovse ne železnye čeloveki, a samye obyčnye ljudi, sotkannye iz ploti, krovi, smecha slez, gneva, ljubvi, boli, radosti. I o tom, kak važno vovremja podključat′ osoznannost′ i proživat′ to, čto podkinula tebe žizn′ – kak plochoe, tak i chorošee. Ved′ v konce koncov, ne zrja že v glagole prožit′ kroetsja tot samyj sokrovennyj smysl, kotoryj pro žit′?