V poslednee vremja Tat′jane Sadovnikovoj fatal′no ne vezlo: ee podstavili na doroge, obvinili v prestuplenii, kotoroe ona ne soveršala, i vdobavok uvolili s raboty… V poiskach udači ona otpravilas′ v Tibet, k legendarnoj gore Kajlas. Vse tjagoty puti i voschoždenija Tanja perenesla ne zrja: u podnožija svjačšennogo kamnja ona našla beluju nefritovuju čajku. Posle ėtogo ee dela rezko pošli v goru… Vot i ne ver′ v mistiku! No otkuda na figurke strannoe temnoe pjatnyško? Tanin otčim, polkovnik CHodasevič, otdal čajku na analiz, i rezul′tat ich ošelomil — krov′! A vskore kto-to tajno obyskal kvartiru Sadovnikovoj. Ona ne somnevalas′: iskali imenno čajku… Pochože, u ee talismana zlovečšaja istorija, i ona ečše ne okončena!
