Ošibka ledi Ėvelin

Kogda novaja opekunša, gercoginja Avenau, zabrala menja v Amv′en, moja žizn′ polnost′ju izmenilas′. Bogatyj dom, krasivye narjady, baly i znakomstva. Kazalos′ by, živi da radujsja. No tak li beskorystna dobrota moej blagodetel′nicy? I tak li bezobidny ee namerenija? Otvety na ėti voprosy mne tol′ko predstoit uznat′. A sud′ba uže gotovit očerednoe ispytanie i vstreču s čelovekom, ot kotorogo zavisit ne tol′ko moe budučšee, no i moja žizn′.