Nevesta Nojabrja

Mama narekla menja JAroj, v čest′ jarkogo solnca, kotoroe otražaetsja ot snežnogo pokrova. No otkuda ej bylo znat′, kak vygljadit sneg, esli zimy net uže sotni let? Edinstvennoe mesto, gde ečšë sochranilis′ choloda, – ėto prokljatyj les. Tam živët poslednij dekabr′skij koldun, iz-za kotorogo zima možet odnaždy vernut′sja. Ljudi vsemi silami pytajutsja ėtomu pomešat′, prinosja v žertvu detej, roždënnych v dekabre. I ja okazalas′ odnoj iz ėtich detej.