Nevesta Černogo Vorona

JA dolžna stat′ ženoj uzurpatora. On prišel s vojnoj v moj dom, otnjal vse, čto bylo mne dorogo, ego vojsko zanjalo gorod. On krovožadnoe čudovičše, ubijca, i ja nenavižu ego. JA nužna emu kak trofej, kak princessa, poslednjaja v rodu, s moej pomočš′ju on sobiraetsja ukrepit′ svoju vlast′. JA gotova ubit′ ego. No gljadja v ego glaza, ja vižu mal′čika, kotorogo znala kogda-to, lučšego druga detstva, počti brata. I moe serdce razryvaetsja...