Klykastye strasti

Čto ostaetsja, kogda terjaeš′ samoe dorogoe? Tol′ko pytat′sja žit′ dal′še. No kak byt′, esli neprijatnosti sypljutsja, kak iz roga izobilija, a na pomočš′ prichodit samyj želannyj i opasnyj krovopijca goroda? Tol′ko prinjat′ ego pomočš′ i pokazat′ vampiram, čto ja tože čego-to stoju! A značit, beregis′, klykastaja nečist′!