Zimoj my vse ždem čuda. My ždem čuda kruglyj god, no zimoj nam kažetsja, čto ono točno proizojdet. Druz′ja budut rjadom, ljubov′ vyprygnet iz podvorotni, vse koški i vse sobaki najdut svoich ljudej, a zlodei polučat po zaslugam. Vse zadumannoe objazatel′no ispolnitsja, a zagadannoe sbudetsja. Geroev ėtich rasskazov čudo podsteregaet na každom šagu - tol′ko uspevaj zagadyvat′ čto-to, daže samoe nesbytočnoe. Ved′ zima - lučšee vremja dlja volšebstva, ljubvi i gorjačego kakao pod pledom.