Černo-belaja žizn′

Možno li byt′ absoljutno sčastlivym čelovekom? Navernoe, net, potomu čto daže v minuty ostrogo sčast′ja ponimaeš′: ono ne večno. Da, žizn′ pochoža na zebru: černaja polosa smenjaetsja beloj. Važno pomnit′, čto ničto ne večno: neprijatnosti i udači, radosti i razočarovanija. No est′ to, čto vsegda budet s nami: ljubov′ blizkich, teplo doma, radost′ občšenija. I radi ėtogo stoit žit′.