Nagori. Toska po uchodjačšemu sezonu

Rëko Sekiguti — japonskaja pisatel′nica, živučšaja vo Francii, avtor dvuch desjatkov knig stichov, prozy i ėsse, napisannych po-japonski i po-francuzski. Ee izljublennuju temu možno oboznačit′ kak jazyki ėmocij — kazalos′ by, ne trebujučšie perevoda, občšie dlja vsech ljudej nezavisimo ot ich nacional′noj prinadležnosti i mestožitel′stva, no vmeste s tem svoi dlja každogo i podčas nevyrazimye v slovach. Sredi takich jazykov — vkusy, zapachi, pereživanija. Nagori — japonskoe oboznačenie konca sezona, vsego pozdnego, zapozdalogo, perechodjačšego iz real′nosti v vospominanija. Očerčivaja smutnye kontury ėtogo ponjatija, važnogo dlja japonskogo otnošenija k ede, k poėzii (chajku), ko vremeni, avtor uvlekaet nas za soboj v manjačšij sumerečnyj limb — pograničnoe prostranstvo meždu čelovekom i prirodoj, ličnym opytom i dviženiem istorii, žizn′ju i smert′ju.