Proživ dolguju i neprostuju žizn′, Lev Nikolaevič ostavil posle sebja ne tol′ko genial′nye proizvedenija, no i množestvo dnevnikov, zapisnych knižek, a takže statej.
Pomimo blestjačšich myslej pisatelja, v ėtu knigu vošli vospominanija kolleg i blizkich L′va Nikolaeviča, v kotorych on predstaet pered nami dumajučšim, ostroumnym, osuždajučšim, obidčivym, obižajučšim – v občšem, samym čto ni na est′ obyčnym čelovekom s prisučšimi emu, kak i vsem nam, osobennostjami.
