Vy koly-nebud′ zamysljuvalysja nad tym, jake vono, žyttja? Prosjaknute bolem, krov’ju i potom z hirkuvato-terpkym prysmakom polynu, osjajane jaskravym soncem j opovyte hustymy tumanamy, zasijane zolotavym kolossjam i merechtlyvymy zirkamy, ovijane vitramy j zabilene snihamy, omyte doščamy i zrošene rosamy, ochoplene syn′o-blakytnymy krylamy neba, zapolonene pachoščamy kvitiv i trav, šeles­tom lystja i mors′kych chvyl′, ščebetom ptachiv i halasom vulyc′ i plošč. Kremezne j vodnočas tenditne, dovhe i švydkoplynne, veselkove i popeljaste. Spovnene ljubovi, prystrasti, nižnosti, ščastja, spodivan′ i tryvohy, rozčaruvan′, strachiv, spokus, zazdrosti, marnoslavstva, nenavysti. Vyklykaje zachoplennja, radist′, bažannja, zdyvuvannja, sympatiju, spivčuttja. Nadychaje i vseljaje optymizm. Inodi vono zadušlyve, pozbavljaje snu, porodžuje smutok, nevdovolennja, rozdratuvannja i navit′ ljut′, prote navdyvovyžu zvorušlyve, vablyve i nezbahnenne.