Šestnadcatiletnjaja Aza s roždenija stradaet zagadočnoj bolezn′ju legkich. Ona ne možet normal′no dyšat′, govorit′, žit′. Nedug medlenno ubivaet Azu, i doktora ne znajut, kak iscelit′ ee... Odnaždy ona zamečaet plyvučšij v nebe starinnyj korabl′. Vse uvereny, čto Aze ėto prividelos′: prosto galljucinacija, vyzvannaja lekarstvami. No vskore devuška isčezaet iz ėtogo mira. I okazyvaetsja v drugom... Tam, naverchu, v Magonii.