More-okean

Odnogo dnja gotel′ na uzberežžі, na plivkіj mežі mіž okeanom і suchodolom, mіž žittjam і smertju, pokliče do sebe stomlenich ljudej: svjačšenika, čšo piše divnі molitvi, chudožnika, jakij mors′koju vodoju maljuє portret morja, chvoru dіvčinu, starogo profesora, kolišnju kochanku… More prijme dušі tich, chto kolis′ opinivsja pіslja korabletročšі na plotu — cvintarі na chviljach sered bezkraju. Toj, chto divom viživ, takož zavіtaє do gotelju. Odnak vіn šukatime pomsti…