Isčeznuvšie civilizacii: vzaimosvjaz′ kul′tur i paradoksy istorii

CHorošo li čelovečestvu izvestno ego sobstvennoe prošloe? Istorija našej civilizacii, kotoruju my vse izučali v škole, predstavljaetsja nam v vide uvesistogo akademičeskogo toma, uspokaivajučšego dušu. Ona prosmatrivaetsja vsja - ot palki-kopalki do pokorenija atoma. No čto, esli u nas pozadi bol′še neizvestnogo, čem izvestnogo? Togda ėtot tom prevračšaetsja v neskol′ko žalkich stranic, gonimych šal′nymi vetrami po surovoj i soveršenno neznakomoj nam planete. Istorikam ne daet pokoja odin moment - otkuda ljudi prošlogo znali to, čto istorija znat′ im zaprečšaet? Tajny i fakty, na kotorye do sich por net odnoznačnych otvetov, presledujut čelovečestvo do sich por i poka ne nachodjat akademičeskogo obosnovanija. - Počemu istoriki zakryvajut glaza na chronologičeskie nesootvetstvija i kak v mifach vnešne ne kontaktirujučšich drug s drugom narodov vstrečajutsja odinakovye motivy i fakty? - Iz-za čego oficial′naja nauka uporno ne verit, čto Amerika mogla byt′ obnaružena bolee 15 tysjač let nazad? - Počemu Antarktida, oficial′no otkrytaja tol′ko v načale XIX veka, oboznačena ečše na drevnich kartach, guljajučšich po Evrope? - Začem egiptjane postroili velikie piramidy v Gize s prjamymi uglami juvelirnoj točnosti, s raznicej liš′ v neskol′ko sekund? Voprosov i dogadok do sich por namnogo bol′še, čem otvetov…