Kak obuzdat′ ėlitu? Vse tajny stalinskogo zakulis′ja

U otečestvennogo kinematografa est′ svoe zakulis′e, za kotoroe oficial′nye kinovedy starajutsja ne zagljadyvat′, čtoby ne razrušat′ tot mif, kotoryj desjatiletijami pestovalsja imi v obyvatel′skom soznanii. Meždu tem bez izučenija ėtogo zakulis′ja trudno ponjat′ mnogie sobytija, kotorye vlijali (i prodolžajut vlijat′) na formirovanie ne tol′ko otečestvennogo kinematografa, no i našej ideologii voobčše. Odnoj iz važnejšich tem v ėtoj zakulisnoj istorii javljaetsja protivostojanie dvuch ideologičeskich tečenij: russkogo (slavjanskogo) i evrejskogo (iudejskogo). Ono načalos′ faktičeski s momenta vozniknovenija sovetskogo kinematografa i prodolžaetsja do sich por, o čem nagljadno svidetel′stvujut sobytija našej uže novejšej, postsovetskoj istorii. Pomenjalis′ liš′ personalii ėtogo protivostojanija. Kak ėto bylo pri Staline, kto dirižiroval sud′boj ėkrana 30-50-ch, na kogo iz masterov kino opiralsja chozjain gosudarstva, kakie zakulisnye processy proischodili v kinematografe tech let? Kogo iz akterov, režisserov ljubil i ne ljubil Stalin i kto ljubil i ne ljubil ego? Ob ėtom čitajte v knige avtora mnogočislennych bestsellerov segodnjašnego dnja Fedora Razzakova