Pečenegi

V konce IX veka v vostočnoevropejskie stepi iz-za Volgi nagrjanul kočevoj narod, dosele v tech krajach neizvestnyj. Kočevniki došli do Kryma, ottesnili za Dunaj vengrov i po-chozjajski rasprostranilis′ na ogromnoj territorii meždu Rus′ju na severe i Vizantiej na juge. Okolo dvuch vekov navodili oni strach na pridunajskie narody, razorjali russkie goroda i zastavljali trepetat′ vizantijcev. No 29 aprelja 1091 goda ves′ ėtot narod, kak napisala vizantijskaja princessa Anna Komnina, «prevyšavšij vsjakoe čislo, s ženami i det′mi pogib v odin den′». Svedenija ob ėtich kočevnikach sochranilis′ v vizantijskich, arabskich i zapadnoevropejskich istočnikach, gde oni nosjat raznye imena; russkie nazyvali ich pečenegami. Ob istorii pečenegov, ich pojavlenii na mirovoj arene i strašnoj gibeli rasskazyvaet ėta kniga. V nee vključeny rabota akademika V.G. Vasil′evskogo «Vizantija i pečenegi» i glavy iz knigi P.V. Golubovskogo «Pečenegi, torki i polovcy do našestvija tatar».