Voennaja kontrrazvedka – specslužba, napravlennaja na bor′bu s agenturoj protivnika, diversijami i razvedyvatel′noj dejatel′nost′ju, s dezorganizaciej dejatel′nosti Vooružennych Sil v zonach dislokacii, peremečšenija i peregruppirovok, a takže v prifrontovoj zone(transportnye uzly, nedavno osvoboždennye territorii i t.d.) v voennoj vremja. K načalu Velikoj Otečestvennoj vojny RKKA, voennaja kontrrazvedka dejstvovala na urovne voennych okrugov. Posle načala vojny otdely voennoj kontrrazvedki vošli v sostav frontov, a v marte 1943 goda bylo obrazovano Glavnoe upravlenija kontrrazvedki «SMERŠ» Narodnogo komissariata oborony SSSR, sokračšenno «SMERŠ». S ėtogo momenta ėffektivnost′ dejatel′nosti ėtoj specslužby značitel′no povysilas′. Kakim obrazom byl dostignut rezul′tat, sposobstvujučšij pobedam v posledujučšich sraženijach (operacii «Citadel′», «Bagration», JAssko-Kišinevskaja i t.d.) rasskazyvaetsja v ėtom sbornike. Stat′i, vošedšie v sbornik, pozvoljajut predstavit′ osobennosti dejatel′nosti voennoj kontrrazvedki s načalom vojny v eë razvitii čerez sud′by sotrudnikov «SMERŠ», vypolnjavšich zadači porazitel′noj složnosti v prifrontovoj i zafrontovoj zonach v kačestve razvedčikov, diversantov, specialistov po radioigram i verbovke.