Ljudi i nravy drevnej Italii

O Drevnem Rime napisano mnogo, no, kak ni stranno, est′ tema — povsednevnaja žizn′ obyčnych ljudej, — k kotoroj istoriki obračšajutsja bez bol′šoj ochoty. Ono i ponjatno: materialov na ėtot sčet sochranilos′ malo i oni ne ležat na poverchnosti. Drevnich pisatelej zanimali ljudi, s ich točki zrenija, bolee značimye, čem kakoj to suknoval, pastuch ili fokusnik, i sobytija bolee jarkie, čem vypečka chleba ili urok v škole. No est′ i drugie istočniki, kotorye pozvoljajut predstavit′, kak žili svobodnye graždane, vol′nootpučšenniki i raby, naseljavšie Apenniny dve tysjači let nazad. Antikoved Marija Sergeenko po krupicam sobirala svedenija o svoich gerojach: učiteljach, vračach, pekarjach, gostinčšikach, požarnych, mimach, akrobatach, upravljajučšich sel′skimi imenijami, cirkovych voznicach, traktirčšikach, soldatach, gladiatorach… Ich jarkie portrety dany v obramlenii mnogočislennych podrobnostej byta, kotorye oživljajut kartinu drevnerimskoj žizni, delajut ee dlja nas ponjatnee i bliže. Marija Sergeenko — doktor istoričeskich nauk, professor.