Istorija chazar

Vyšedšij v seredine prošlogo veka fundamental′nyj trud Michaila Artamonova «Istorija chazar», podvedšij itog mnogoletnim issledovanijam otečestvennych i zarubežnych chazarovedov, i po sej den′ ostaetsja samym polnym svodom svedenij o CHazarii. Avtor, s odnoj storony, rassmatrivaet istoriju chazar posledovatel′no, ot pervych izvestij o nich u armjanskich i arabskich avtorov do poslednich ich upominanij v desjatiletija, sledujučšie za gibel′ju CHazarskogo gosudarstva, a s drugoj — daet gorizontal′nyj srez žizni kaganata, povestvuja sredi pročego o kočevych narodach, živšich na ego territorii, č′i sud′by ne menee zagadočny, čem sud′ba samich chazar. Otdel′nye glavy posvjačšeny vzaimootnošenijam CHazarii s Vizantiej, Rus′ju, arabami, mad′jarami i pečenegami, alanami; prinjatiju chazarami iudaizma; chazarskim gorodam Sarkelu i tak i ne najdennomu, nesmotrja na vse usilija archeologov, Itilju. V postraničnych primečanijach k tekstu kommentarii L′va Gumilëva.