Žarkie okovy

Besstrašnyj rycar′ Rouėn, vozvračšajas′ iz krestovogo pochoda, popal v plen k vikingam. Nikakie okovy ne mogut uderžat′ ego v plenu! No čem čačše on vidit zolotovolosuju Runu, doč′ voždja, tem men′še dumaet o begstve. Runa ponimaet, čto dolžna nenavidet′ ėtogo voina. No odin vzgljad ego jantarnych glaz razžigaet v ee duše požar, a ego pocelui tak nežny...