Za gran′ju soblazna

Ksander davno rešil, čto nikogda ne svjažet svoju žizn′ s ženčšinoj. Vse ego sily otnimala rabota. No on polučit nasledstvo, tol′ko esli ženitsja i proživet s ženoj god. Konečno že, on tut že našel vychod – fiktivnyj brak. No to, čto načinalos′ kak prosto dogovorennost′ meždu vzroslymi ljud′mi, vdrug pereroslo vo čto-to bol′šee. Spravitsja li on s ėtim, ili emu pridetsja peresmotret′ svoi vzgljady na ljubov′ i brak?