Vono

JA zvedu vas z rozumu, a potim ub’ju... Kolys′ davno semero pidlitkiv lycem do lycja zitknulysja iz nevymovnym Žachom — i zmohly peremohty. Ale bahato rokiv po tomu istota, ščo ne maje imeni, povertajet′sja, ščob pomstytysja... Vono nače vypirnulo z ničnych košmariv. Vono žyvyt′sja strachom i nenavystju. Vono pryčaïlosja vsjudy... Stari druzi musjat′ zustritysja z Nym i znovu zazyrnuty u viči spravžn′omu žachu...