Plamja nezabyvaemoj vstreči

Dul′si, zastenčivaja i skromnaja devuška, pereživšaja predatel′stvo i nasmeški v junom vozraste, navsegda zakryla svoe serdce. Ona bol′še ne verit ljudjam i ne verit v ljubov′. No vstreča s Rafaėlem postepenno pomogaet ej razrušit′ steny, kotorye ona vozvela vokrug sebja. Rafaėl′ — dobryj i blagorodnyj, s nim ona čuvstvuet sebja v bezopasnosti. No daže u samych blagorodnych mužčin est′ svoi sekrety...