Noj Oukmen vsegda chotel napisat′ knigu. I u nego bylo dlja ėtogo vse: talant, personaži i tolstaja tetrad′._x000D_ Edinstvennoe, čego emu ne chvatalo, tak ėto sjužeta. Tjaželo pisat′ istorii, kogda s toboj proischodjat strannye večši, Noja budto zagipnotizirovali..._x000D_ A čto ečše dumat′, kogda ty vdrug načal videt′ to, čego ne zamečal ran′še? On to li schodit s uma, to li vzrosleet. I pervoe, i vtoroe — ne očen′ prijatno._x000D_ No kažetsja, vse ėto neplochoj sjužet dlja knigi.