Luža kotoraja stala solnce

Luža posle doždja — takaja obyknovennaja večš′! Ljudi ob ėtom i ne zadumyvajutsja. No ėta LUŽA byla osobennaja. Ona prevračšalas′ v togo, kto ostanavlivalsja rjadom i zagljadyval v neë. A odnaždy v LUŽU zagljanulo SOLNCE. I slučilos′ čudo!