JA žil vo vremena Sovetov. Dnevniki

Vydajučšijsja publicist sovremennosti, kak ego často nazyvajut, poslednij rycar′ sovetskoj ėpochi – soldat Velikoj Otečestvennoj Vladimir Sergeevič Bušin prošel boevoj put′ ot Kalugi do Kenigsberga. Potom byla Man′čžurija, vojna s JAponiej… I v mirnoe vremja, v literature, on vsegda ostavalsja na peredovoj. Ečše na fronte, dvadcatiletnim, načal vesti dnevnik. S tech por, často povtorjaja tjutčevskoe «Blažen, kto posetil sej mir v ego minuty rokovye», v raznye periody žizni doverjal sebja dnevnikovym zapisjam, ničego ne utaivaja i ne priukrašivaja, v ljubye ee perelomy ostavajas′ čelovekom česti, ne izmenjavšim svoim ubeždenijam. V knige svoich dnevnikov Vladimir Bušin neožidan i uznavaem, ironičen i pravdiv. Ona ochvatyvaet praktičeski sem′ desjatiletij, načinaja s voennogo vremeni po den′ segodnjašnij, i raskryvaet občšestvennuju atmosferu neskol′kich ėpoch, sobytija tvorčeskoj i ličnoj žizni avtora.